Je kruh res škodljiv?

Kruh redi, nas poneumlja in naredi bolne. Takšne in podobne izjave je v zadnjih nekaj letih moč zaslediti na internetu in iz strani različnih medijev. Je kruh res tako škodljiv, kot nam govorijo?

Val vprašanj o škodljivosti žitnih izdelkov se v zadnjem času seli iz Združenih držav Amerike v Evropo. V tujini namreč sovraštvo do žitaric dosega nove skrajnosti. Knjige z zvenečimi imeni, kot so "Neumen kot kruh" postajajo uspešnice. Ampak ali je vse kar je zapisano v teh knjigah res? Je visoka poraba kruha v Združenih državah Amerike res odgovorna za porast debelosti?

Če pogledamo številke o porabi kruha, je v Nemčiji poraba kruha višja kot v ZDA. Torej bi moral biti v Nemčiji odstotek predebelih ljudi višji. Kar pa ne drži. Obstaja tudi trditev, da prehrana z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov na dolgi rok lahko privede do možganske kapi in debelosti.

Poznamo nekaj bolezni, ki jih resnično lahko sproži uživanje žitaric (alergije, celiakija).

Po drugi strani, pa je poraba žit pogosto tema o kateri se širijo nepreverjene govorice. Ko je nekaj priljubljeno in razširjeno, to pogoste postane tarča kritike. Pozornost je zagotovljena.

Kruh sam po sebi ni škodljiv. Tako kot vse stvari v življenju, ki se zmerno uporabljajo. Potrebna je zmernost pri vseh stvareh, ki jih imamo vsakodnevno na jedilniku. Zelo pomembno je seveda tudi, kakšen kruh jemo. Beli kruh in izdelke iz bele moke, upravičeno imenujemo prazni ogljikovi hidrati. To pomeni, da je v njih le energija (te ogljikove hidrate telo takoj pretvori v sladkor). Vse hranilne snovi so izgubljene in odstranjene, zato tovrstni izdelki ne vsebujejo nobenih vitaminov in mineralov. Cela žitna zrna so bistveno bolj zdrava.

Pomemben je tudi način obdelave. Bolj kot je obdelava počasna in skrbna, bolje je. Pristni kvasec tako dobi dovolj časa za fermentacijo. Gluten se prične razgrajevati, aroma se poveča.

Informacije za vse Paleo privržence: orodja iz paleolitika, najdena v Italiji, na Češkem in v Rusiji kažejo, da so kruh pekli že pred 30.000 leti. Prazgodovinski Homo sapiens je poleg lova in nabiralništva, pekel tudi žitne produkte. Če ste torej na prazgodovinski dieti, si lahko pršut občasno privoščite tudi z rezino kruha.

Panika je nepotrebna. Žitarice niso tako zdrave, kot naprimer solata, brokoli in hruške. Seveda pa je vse odvisno od količine, saj je količina tisto, kar naredi strup. Tako kot preveliko uživanje mesa povečuje tveganje za nastanek raka, je tvegano tudi previsoko uživanje vitamina A.

Žitarice predstavljajo glavni vir vitaminov B, mineralov in vlaknin. Zato žitaric in izdelkov iz žit ni smiselno popolnoma črtati iz jedilnika. Kljub temu pa je raznolikost in eksperimentiranje v kuhinji vedno dobrodošlo.

Fitnes trendi 2016