Stalni stres: obremenjeni, dokler ne odpove telo

Dandanes smo vsi nekako pod stresom. V svetu, kjer se vse vrti vedno hitreje, je stres postal stalnica. To pa ima hude posledice za zdravje.

Stres je nekaj osebnega. Vsak človek nanj reagira drugače. Simptome stresa lahko delimo v štiri kategorije: telesni (drhtenje, napetost), duševni (dekoncentriranost, daljši reakcijski čas) in psihični (panični napadi, pobitost) simptomi ter spremembe vedenja (povečano uživanje alkohola / kofeina, prehranjevalne spremembe). Ti simptomi se lahko pojavijo v številnih različicah in kombinacijah.

Stres sam po sebi ni negativen. Spodbuja nas, zaostri čute, iz česar sledijo zelo dobra zmogljivost in pozitivni rezultati. Kadar govorimo o stresu kot stalnici, pomeni dobro pot do različnih obolenj.

Kaj se dogaja v telesu?

Stres nastane, kadar dobijo možgani preko čutov signal o neke vrste nevarnosti. Takrat se v telesu sprostijo različne snovi, med njimi tudi hormona adrenalin in kortizol.

Kar ima različne učinke: povišan krvni tlak in nivo krvnega sladkorja ter pospešeno dihanje in bitje srca. Razširijo se zenice. Na kratko, sprošča se energija, saj telo dela s polno paro. Biološko gledano je to smiselno, saj je nekoč pomenilo boj ali beg pred nevarnimi situacijami.

V današnjem času teh nevarnosti več skoraj ni. Vendar si je človek naredil druge stresne faktorje, med katere spadajo npr.: 

  • ključni dogodki, kot je smrt ljubljene osebe ali žrtev zločina

  • vsakodnevne neprilike, ki se kopičijo in nas zelo obremenjujejo

  • privatne težave, kot so finančne skrbi

  • stres v službi - mobbing, pritisk uspeha, premajhna obremenjenost ali preobremenjenost

  • različni strahovi - strah pred neuspehom ali eksistenčni strahovi

  • okoljski vplivi, kot je hrup

  • telesne težave

Te stresne situacije sprožijo v telesu enake reakcije kot nekoč pri naših prednikih srečanje z zverjo. Za razliko od takrat, sedaj ne prihaja ne do boja in ne do bega, se pravi da manjka telesno gibanje, ki bi izločene snovi razgradilo. Stalni stres se samo nalaga. Ta pa poveča tveganost za kardio-vaskularna obolenja. Poveča se tudi tveganost, da zbolite za sladkorno boleznijo ali imate prekomerno težo. Oslabi se imunski sistem, zato ste še bolj dovzetni za obolenja.

Stres lahko vzamete tudi kot nekaj pozitivnega. To je odvisno od trajanja, intenzivnosti ter vedenja, da boste kos stresnim situacijam. Prva ocena, ali bo nek dogodek sprožil pozitivni ali negativni stres, poteka nezavedno. Kljub temu lahko odpornost na stres z določenimi ukrepi ciljno povečate.

Katere možnosti so vam na voljo, boste izvedeli naslednji teden.