Spanje ohranja možgane v formi

V današnji družbi, ki je usmerjena v uspešnost, se spanje pogosto dojema kot nadloga, saj je to čas, ko je človek neproduktiven. Povsod lahko najdete nasvete, kako učinkoviteje izkoristiti svoj čas in to velja tudi za spanje. Obstajajo ljudje, ki prisegajo na polifazni spanec in tako vsake tri ure spijo le dvajset minut, namesto da bi dejansko spali. Tako prihranjeni čas se vloži v delo oziroma samooptimizacijo. Medtem pa je vse več dokazov, da spanje ni izguba časa, ampak zelo pozitivna lastnost – zato bi ga morali obravnavati kot takega.

Nova študija skupine francosko-britanskih epidemiologov je preučila podatke 7.959 britanskih javnih uslužbencev, ki so sodelovali v študiji Whitehall II med letoma 1985 in 2016. Pri tem so uslužbence v tem času šestkrat povprašali o njihovih spalnih navadah. Od vseh, ki so bili na začetku študije stari 50 let, je 521 oseb do konca študije razvilo demenco s povprečno starostjo 77 let.

Spremembe možganov, ki dolgoročno vodijo v demenco (npr. proteinske usedline pri Alzheimerjevi bolezni), se začnejo približno 15 do 20 let pred pojavom tipičnih simptomov demence, kot so težave s spominom. Ker je študija trajala 25 let, je bilo ugotovljeno, da k razvoju demence pet do deset let pred diagnozo demence prispevalo pomanjkanje spanca.

Ljudje, stari okoli 50 let, ki so poročali, da ponoči spijo šest ur ali manj, so imeli 30 odstotkov večje tveganje za demenco kot tisti, ki so spali sedem ur ali več. Te podatke smo pridobili, ko so bili odpravljeni sociodemografski dejavniki, kot so uživanje alkohola, kajenje, debelost, prehranjevalne navade, telesna aktivnost itd. Teh 30 odstotkov sprva ne zveni presenetljivo visoko. Če pa upoštevate vse te nezdrave življenjske navade in dejavnike, je lahko kombinacija dejavnikov tveganja več kot dovolj in demenca v določenih primerih skoraj gotovo.

Do podobnih zaključkov je prišla tudi ameriška študija. Tukaj je spanje pet ur ali manj na noč podvojilo tveganje za demenco.

Zakaj je spanje tako pomembno?

Postavlja se vprašanje, zakaj premalo spanja poveča verjetnost za razvoj demence. Odgovor na to še ni povsem znan, vendar se domneva, da igra pri tem pomembno vlogo izločanje odpadnih snovi. Ker možgani porabijo 20 odstotkov celotne telesne energije, se tam tekom dneva nabere veliko odpadnih snovi, npr. proteinski odpadki, odmrle celice itd. Te snovi so strupene za živčne celice in jih je treba redno odstranjevati. Primer iz vsakdanjega življenja je, ko kakšno noč ne spite ali pa spite zelo malo. Posledica je mnogokrat glavobol, saj možgani niso uspeli odstraniti dovolj toksinov. Če je takšen učinek že po enem dnevu, ima lahko dolgoročno pomanjkanje spanca še veliko večje negativne učinke. vključno z zmanjšanjem zmožnosti razmišljanja in spomina. Toksini se učinkovito izločajo le z zadostno količino spanja. Poleg tega pa se ti procesi s starostjo upočasnijo oz. delujejo slabše. Pomanjkanje spanja lahko tako sproži začaran krog, saj ima že tako slabše ali počasneje delujoč sistem nato še manj časa za izvajanje nalog.

Dober spanec - ampak kako?

Živimo v času, ko je dober spanec vse bolj redek. Eden od razlogov je čas preživet pred zasloni, ki se nenehno povečuje. Dobra higiena spanja je tako nujna. Tako bi npr. morali:

nehati gledati v vse ekrane vsaj eno uro pred spanjem
ne pijti alkohola zvečer
vsaj štiri, najbolje pa osem ur pred spanjem ne piti alkohola
vedno iti spati ob istem času
dobro zatemniti spalnico
sprostite se

Če imate kljub vsem tem ukrepom še vedno težave s spanjem, je pomembno, da poiščete strokovno ali zdravniško pomoč, da razjasnite težavo in ugotovite vzrok.